daljnogled vol.2

stojim na balkonu svojega stanovanja. sobota je. sama se lenobno pretegujem in pijem dišečo kavo v soju prvih žarkov. časopis, mehki copati in nezgrešliv vonj poletne jutranje ure, ki tako močno diši po dvojini. odtavam z mislimi v pretekle dni - izlet, večerja, štetje zvezd, domači kino in ... ko že podvomim v resničnost vsega, mi pritrdi ropot iz sobe. senca oplazi rob balkonskih vrat in vem, da je vse res.
tudi, če bo tako, bo dobro ...

zgornji pogled skozi daljnogled posvečam enemu izmed najzvestejših bralcev tega bloga v zadnjem času - da ne bo izgubil upanja v mojo prihodnost ;)