petek, 13. april 2007

wag the dog*

včasih počnem neumne stvari.
se zavestno pustim vleči za nos. dovolim nekaterim ljudem, da vplivajo na moje odločitve, pa čeprav sama dvomim v njihovo pravilnost. in vem, da si vsakič znova rečem 'ne bom več' - a kaj ko je tako prekleto težko. saj bi drugi na mojem mestu storili enkako, se tolažim ... a v brezpogojnem hlastanju za svojimi predstavami in v moji že pregovorni neučakanosti, me od časa do časa skušnjava premami. odidem s tokom in tvegam. pa bo, kar bo.
špela, danes je bila ena takih situacij - upam, da razumeš. ne vem zakaj ti sploh pišem tole, sploh pa ob tej uri. no, ja - lažem. vem. pa o tem kdaj drugič.

* "Why does a dog wag its tail? Because a dog is smarter than its tail. If the tail was smarter, the tail would wag the dog."

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Hej! Ne opravicuj se za svoja spontana dejanja, ker so edina, ki stejejo.

Ali ni najlepse ravno to, da lahko greva kadar hoceva, prideva, kadar hoceva, pa se nobena zaradi tega ne vznemirja?