mind catcher ...

zadnje čase, ko se mi poglavi podi tisoč in ena misel (ah, roko na srce, kdaj pa se mi ne?) vedno cincam preden objavim kak post na blogu. se vsedem k računalniku, odprem ventil, napišem - kein problem! - ampak, ko mi roka popelje miško do levega spodnjega kota, kjer se cinično smehlja 'publish post' knofek redno omahujem. potem ponavadi po stari modrosti 'skoči in boš splaval' neusmiljeno kresnem po miški in v življenje porinem še eno od svojih blodenj.
ampak filing se ob tem spreminja. ko je misel še v moji glavi, je le moja. lahko se po mili volji igram z njo - jo preobračam, gnetem, zanikam, skrivam, si dovolim celo, da sploh ni resnična; morda je le želja, iluzija, možen razplet ali zlovešč črni scenarij ... njen pravi obraz se razkriva le meni.
in potem, ko se odločim, da jo delim z drugimi, okameni - izgubi svojo prožnost, kameleonski značaj; s pristriženimi krili obstane v kraji in času. napisane in izgovorjene besede zvenijo drugače. postanejo del realnosti, ne da se jih vzeti nazaj ali zanikati, tam so. vsak jih razume po svoje in moja absolutna moč nad njimi je izgubljena za vedno.