mine leto

lihkar sem po dolgem času spet gledala videospot od guštija in polone - mine leto. ja tist, v katerem se onadva v avtu odpravita na road trip na morje. luštkan spot, še bl lušten komad, ampak … sem tokrat prvič opazila, da v avtu nista privezana! c c c … tega pa noben ni guštiju še pod nos metal, ajaj, gušti!

007, vse naj naj

direkt

'dober dan, iz revije direkt kličem in me zanima, če bi gospodična eva mela jutri ob šestih kej časa za en pogovor’

‘ammm …’ v mislih že snujem bojni izbruh in brusim nože, potem pa smeh. nezgrešljivi ivotov smeh na drugi strani slušalke!

pa me je skoraj doletela popolna nočna mora. ne vem zakaj mi ob podobnih zadevah vedno znova zaledeni kri v žilah. se je očitno res treba sprijaznit z dejstvom, da si lahko na udaru takšnih in drugačnih medijev in različnega folka zaradi situacij, ki s tabo nimajo kaj dosti opraviti. se pač znajdeš v njih. ne po svoji volji, morda le zato, ker se družiš z določenimi ljudmi ali ker nosiš ta in ta priimek …

jaz sem jaz. pika. ampak, ivo - fora je bla pa dobra! :)

let there be light

počasi prihajam iz depresivne faze svojega neverending menjajočega se cikla, ki mu očitno ne morem ubežat. ne bom delala novoletnih sklepov. kar je bilo je bilo, pustmo stat. nov je le blog. našel ga bo, kdor ga bo hotel. me prav zanima, kako se bova razumela. stalnice in vsakodnevna rutina mi že tko al tko povzročajo preveč težav. ampak vseeno - dejmo probat. pred kratkim mi je nekdo rekel, da bi se morala poskusit v pisanju, bojda tako v zvezdah piše … ne vem še čist dobr, al bi verjela al ne, ampak ker mam rada izziv - pa dejmo!