ne samo, da premišljujem o obdobjih, glavo mi polnijo vzorci, ponavljanje dejanj in njih neizbežnost. kot da bi podoživljala en in isti dan v neskončnost, cepetala, kričala, si pulila lase, jokala, trepetala, upala, a se na koncu spet prebudila v eno in isto jutro. jutro, kjer poznam vsak zvok, vonj in neomajno slutnjo prihodnjega dne. vstopam v kožo bližnjih ljudi, zbiram drobce njihovih spominov in tujih prihodnosti, ki na koncu spolzijo skozi moje prste mojih dlani ne glede na vsa moja dejanja.
torek, 27. november 2007
Naročite se na:
Objave (Atom)