slab dan

kako vstati, ko zvoni budilka in ti v glavi šumi zvok neprespanosti preteklih dni?
kako prenašti celodnevno sedenje pred računalnikom in nerazumljive svetlikajoče se raznobarvne linije na črni podlagi, ki naj bi se na koncu dneva zlile v zajeten kup preglednih listov pomembnega načrta?
kako veselo kramljati v babji družbi, glasno naročati tortice in se smejati, ko pa pred očmi še vedno plešejo črte iz ekrana, ki so se na poti do končnih listov izgubile v pomanjkanju časa, volje in bolečih ramenih?
kako voditi sestanek, planirati nove naloge in polniti koledar naslednjih dni v preglasnem lokalu ob tretjem pivu, nepričakovanih nemih srečanjih, zoprnih telefonskih pogovorih in polni glavi bučnega ženskega smeha, ki še vedno odzvanja v ušesih?
kako po pomirjajočemu polnočnemu čaju, kavi, paradižnku, siru in slabi vesti, da pravzaprav nekomu kradeš dragocen čas, namenjem drugim pomembnejšim opravilom, izkazati hvaležnost za trpko družbo in objem?

na vesel in nasmejan dan bi bilo vse to otročje preprosto ...

tko je

že dolgo nisem pisala na svojem blogu. za premor imam tehtne razloge. pač pride čas, morda je včasih bolje le živeti, kot pisati...