ponedeljek, 22. januar 2007

pleši, pleši črni kos!

ravnokar sem si ogledala Dirty Dancing 2. film totalen poden, ampak človek ob njem nehote začne mal migat z boki zraven. in po dolgem času sem spet začela malo razmišljat o plesu.
ples. nadzorovati svoje telo in istočasno izgubiti nadzor. čutit vsak gib in dotik. ena najbolj prvinskih stvari, ki jo človek lahko počne in začuti. zlitje misli in giba, fizična manifestacija metafizičnosti.
ljudje različno dopuščamo svojim mislim oditi lastno pot. stvar je brez dvoma pogojena s kulturnim ozadjem, okoljem in družb; odvisna tudi od našega karakterja, izkušenj, situacije in čustev. kar za nekatere predstavlja rutino ali nekaj vsakdanjega in nevrednega razmišljanja, drugi dojemajo kot obred. obred s krhkim ravnotežjem svoje dinamike, nepredvidljiv in skrivnosten, odvisen od trenutka samote, dvojine ali energije občinstva.
pino mlakar je nekoč dejal, da je ples kot molitev. ne bi mogel imeti bolj prav.