kaj folku ni jasn?!?

dons se mi odvija en ekstra bizaren dan. najprej me je po službi na pumpi nadrl nek testosteronski pezde, ker sem pred njim zapeljala do črpalnega mesta. sori, če mam pač boljše reflekse, se ne obotavljam in ne vrtim volana samo zato, da se neki dogaja in - groza vseh grozot - sem po vrhu še ženska! to moške vedno totalno useka po egu - če ga nadmudri bejba v katerikoli dejavnosti, povezani z jeklenimi konjički! jst pravm samo: NAVADTE SE, emancipacija je prasica!

druga, še mal bolj strah zbujajoča stvar, pa se mi je zgodila pol ure za tem pred banko. hotela sem si pogledat, kdaj naša lokalna banka ob delavnikih zapira svoja vrata. in pred tablo ob vhodu stoji simpatičen svetlolas fantič, kakih štirih let. roka mu počiva na držalu otroškega vozička, v katerem mirno spi njegov bratec/sestrica. staršev nikjer. sklonim se k tabli, mali pa me s strupenim pogledom premeri in mi suvereno iz svojega metra višine zabije v glavo: ˝kva je?? zgin!˝ pa sej to ni res. ko se končno izvijem iz šoka, se iz mene vsuje ogorčeno oštevanje tipa 'mulc nevzgojen, a je tebe sploh kdo kdaj vzgajal'. nato se obrnem na peti, odkorakam proti domu in pred banko pustim to bitje, ki mu iz oči, tokrat namesto razvajenosti, sije popolna zaprepadenost. verjetno takih besed še nikoli ni slišal v življenju, zato lahko z lahkoto trdim, da sva iz opisanega dogodka zaprepadena izšla oba. očitno se dandanes tudi otrokom zdi, da se je fino emancipirat ...

aja, in še vedno ne vem, kdaj se zapre naša banka!!!