v celofanu ali brez?

danes že cel dan premišljujem ali je fer, da v temle blogu objavim svoje občutke, pa četudi vem, da lahko s tem nekoga prizadanem. priznam - sede mi vsake par dni odpret svoj ventil in se razpisat o stvareh, ki mi rojijo po glavi. ampak, ali za zapisane besede tudi velja kak meni nepoznan kodeks? ali lahko v poste vključujem druge ljudi, svoje prijatelje, kolege in znance? ljudi, ki so mi blizu in jih najmanj na svetu želim prizadeti.
ali lahko pišem odkritosrčno in tvegam morebitne zamere, ali raje uvedem cenzuro in se zavoljo dobih odnosov odločim za varnejšo varianto in določene stvari zadržim zase? in nenazadnje, ali je to potem še moj ventil ali le še ena stvar, pri kateri je treba pazit na zunanjost?
po pravici povedano se še nisem čisto odločila ... vsekakor je treba za pisano besedo prevzeti odgovornost. zato zaenkrat ostajam zvesta sama sebi, pišem, kar mi leži na srcu, si sama zarisujem smiselne omejitve in se zato tukaj in zdaj že na začetku opravičujem vsem, ki moje zapiske (na tem blogu in drugod) jemljejo osebno. niso osebni! so le odsev mojega videnja različnih situacij - that's just me. like it or not.