zobna miška

v sredo se je le zgodila moja nočna mora, za katero se je naposled izkazalo, da sploh ni za umret grozna ...
... no, ja.
po tričetrt ure injekcij, rezanja, čudnih vonjav, še bolj čudnih zvokov in približno sedmih šivih pri mojem zobnem kirurgu sem lažja za dva modrostna zoba! sledi dvodnevna agonija v bolečinah, krvavih blazinah in neprespanih nočnih urah, potem pa se stvar normalizira in človeku preseda le še dvojni obseg obraza z zajetnim podbradkom in pogled na slamico, po kateri zadnje dni konzumira zmiksano hrano. ni čudno, da vsi starši novorojenih otročičkov bijejo boje za vsak grižljaj, ki ga njihova vreščeča štruca uspešno pogoltne v svoj zbirčni želodec - tudi meni se ob faširanem brokoliju že pošteno kolca po konkretnem ugrizu v celo jabolko, ugrizu v karkoli pravzaprav!

in potem je tu še dobra stran cele zadeve. sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje toliko časa preležala v postelji! spim do pol dvanajstih dopoldne, mama me streže kot princesko (shout out za mojo herojsko mamo!!!), vsi so prijazni z menoj in mi velikodušno namenjajo prijazne besede! kadar pa sem sama s seboj, sežem po računalniku in sezono za sezono požiram Sex and the city. zanimivo, da si človek vzame čas zase in za lenobo šele takrat, ko se ruvajo zobje!

bo že držalo - zobna miška vedno prinese darilo! :)